Odsesovanje prahu v industriji zagotavlja varno in zdravo delovno okolje08. oktober 2025
Odsesovanje prahu je izjemno pomemben proces v številnih industrijskih panogah, saj predstavlja osnovo za zagotavljanje varnega, zdravega in produktivnega delovnega okolja. V industrijskih obratih nastaja prah pri najrazličnejših tehnoloških postopkih, od brušenja, rezanja, mletja, mešanja, transporta materialov do sušenja ali pakiranja izdelkov. Prašni delci se razlikujejo po velikosti, kemični sestavi in fizikalnih lastnostih, kar pomeni, da morajo biti sistemi zasnovani natančno glede na naravo specifičnega vira emisij.
Učinkovito odsesovanje prahu lahko bistveno vpliva na kakovost zraka, hkrati pa zmanjšuje nevarnosti, kot so tveganje za eksplozijo prahu v skladu s standardi ATEX, prekomerna obraba strojev in nevarnost za zdravje delavcev, ki so izpostavljeni prašnim delcem. V številnih primerih so predpisane tudi zakonske mejne vrednosti za koncentracijo prahu v zraku, kar pomeni, da podjetja brez ustreznega sistema ne tvegajo zgolj zmanjšano učinkovitost proizvodnje, temveč tudi zakonske sankcije in finančne izgube.
Zanesljivo delovanje industrijskega sistema vključuje pravilno postavitev zajemnih elementov, optimalno izbrano hitrost transporta v cevnem omrežju, pravilno postavitev ventilatorjev in natančno prilagojen protiprašni filter. Šele z usklajenim delovanjem vseh teh elementov je mogoče doseči dolgoročno stabilno delovanje sistema. V prostorih z visoko občutljivostjo na čistočo zraka pa se pogosto uporabljajo tudi dodatni čistilci zraka, ki zagotavljajo doseganje standardov za delovne prostore z nizkimi koncentracijami prašnih delcev.
Odsesovanje prahu predstavlja velik tehnološki izziv
Sistem za odsesovanje prahu je kompleksen sklop naprav, ki vključuje zajemne elemente (nape, roke za odsesavanje, sesalne šobe), cevni sistem, ventilatorje in filtrirne enote. Vsaka komponenta ima natančno določeno funkcijo, ki mora biti optimalno usklajena z vsemi ostalimi. Najpomembnejši parameter je hitrost zajema na izvoru onesnaženja. Prenizka hitrost pomeni, da se delci razpršijo v prostor, previsoka pa povečuje energetsko porabo in povzroča nepotrebno obrabo sistema. V praksi se običajno uporablja hitrost zajema med 0,5 in 1,0 m/s za lahek prah in do 2,0 m/s za težji prah ali kovinske delce.
Cevovodi morajo biti zasnovani z ustreznimi premeri, da preprečijo nalaganje prahu na stenah in omogočijo nemoten transport delcev do filtrirne enote. Ostro speljani zavoji in predolge poti povzročajo povečane tlačne izgube, kar neposredno obremeni ventilatorje in poveča stroške energije. V industriji se pogosto uporabljajo vrečasti protiprašni filtri, ki so postavljeni glede na volumenski pretok zraka in stopnjo obremenitve s prahom. V sodobnih obratih, kjer je pomembna zanesljivost in nizki obratovalni stroški, so pogosta izbira tudi kartušni filtri, saj so bolj kompaktni in omogočajo enostavnejše čiščenje.
Redno vzdrževanje sistema za odsesovanje prahu je bistveno. Nadzor nad padcem tlaka skozi filter omogoča zgodnje zaznavanje zamašitev in preprečuje zastoje v proizvodnji. V naprednih sistemih se uporabljajo senzorji za diferencialni tlak, ki v realnem času sporočajo stanje filtra in sprožijo čiščenje s pulzi stisnjenega zraka, kadar je to potrebno. Z vidika varnosti je pomembno, da so vse komponente ustrezno ozemljene, saj lahko pri transportu suhih delcev pride do elektrostatičnega naboja in nevarnosti iskrenja.
Protiprašni filter kot osrednji element filtracije
Ko govorimo o protiprašnem filtru, govorimo o osrednjem delu vsakega filtrirnega sistema, saj je njegova primarna naloga ločevanje delcev iz zraka do zahtevane stopnje čistoče. Izbira filtra je odvisna od narave prahu, njegove velikosti, koncentracije in potencialne nevarnosti za zdravje ali eksplozivnosti. Za industrijsko odsesovanje prahu so tipični razredi filtracije G (groba), M (srednja) in F (fina) po standardu EN 779 oziroma ISO ePM10, ePM2.5 in ePM1 po novejšem standardu ISO 16890. V primerih, kjer so zahteve za čistočo visoke (farmacevtska proizvodnja, proizvodnja elektronike), se uporabljajo razredi HEPA ali ULPA, ki zadržijo več kot 99,9% delcev velikosti 0,1–0,3 µm, ter čistilci zraka.
Protiprašni filter mora biti pravilno nameščen in tesnjen, saj že majhna netesnost povzroči prehod onesnaženega zraka, kar lahko vodi do onesnaženja končnega izdelka. Za dolgotrajno zanesljivo delovanje so priporočljivi filtri z možnostjo regeneracije – bodisi s pulznim čiščenjem s stisnjenim zrakom bodisi s stresanjem ali mehanskim čiščenjem. V praksi to pomeni, da filter ohranja nizko tlačno izgubo, kar bistveno podaljša njegovo življenjsko dobo in zmanjšuje stroške obratovanja. Pri zasnovi filtra je treba upoštevati tudi temperaturne pogoje; filtri iz poliestra so primerni do 120 °C, medtem ko se za višje temperature uporabljajo filtri iz steklenih vlaken ali kovinskih materialov.
Čistilci zraka so odlična dopolnitev primarne filtracije
Tudi ob najsodobnejših sistemih odsesovanja, pogosto ostaja del preostalega prahu, ki se zadrži v prostoru in lahko negativno vpliva na kakovost izdelkov in zdravje zaposlenih. V takih primerih je smiselno uporabiti čistilce zraka, ki delujejo kot sekundarni sistem filtracije. Ti sistemi so zasnovani tako, da ustvarjajo kroženje zraka po prostoru, ga večkrat na uro prečistijo in s tem zmanjšajo koncentracijo delcev na minimalno raven.
Čistilci zraka so opremljeni z večstopenjsko filtracijo, ki običajno vključuje grobi filter za večje delce, finega za delce velikosti nekaj mikrometrov in po potrebi še oglenega za odstranjevanje vonjav in plinov. V zahtevnejših okoljih se uporabljajo tudi HEPA filtri. Pravilna postavitev čistilcev je pri tem ključnega pomena. Namestiti jih je treba tako, da zrak enakomerno kroži po celotnem prostoru, brez mrtvih kotov, kjer bi se prah lahko nalagal. Njihova uporaba je posebej učinkovita v industrijskih procesih, kjer so emisije prahu občasne in nepredvidljive, saj omogočajo hitro izboljšanje kakovosti zraka po koncu posamezne faze proizvodnje.
